Mož, ki je osramotil svetovne supersile

Kontroverznemu sivolascu, soustanovitelju spletnega portala WikiLeaks, je večina precej naklonjena, hkrati pa mu kup politikov privošči smrt; že kot otrok je bil menda zelo oster in je imel izrazit občutek za dobro in zlo.

Tudi če bi Julian Assange v prihodnjih mesecih utonil v pozabo – kar sicer ni prav verjetno -, bo znova oživel na filmskem platnu. Sloviti hollywoodski režiser Steven Spielberg je namreč pred kratkim odkupil pravice iz knjige, ki razkriva zgodbo o soustanovitelju WikiLeaksa do leta 2006, ko je bil ta razvpiti spletni portal ustanovljen. Film naj bi bil mešanica političnega in vohunskega trilerja. Ta hip pa se Assange nič kaj filmsko bode s švedskimi oblastmi v zvezi z obtožbami o domnevni spolni zlorabi dveh švedskih državljank in čaka na odločitev britanskega sodišča v zvezi z izgonom, ki ga je to že odobrilo, Assange pa se je na to pritožil.

zvezi z izgonom, ki ga je to že odobrilo, Assange pa se je na to pritožil.

V primerjavi z gonjo, ki so jo zlasti ameriški politiki zagnali proti Assangeu, se zdi obtožba o zlorabi kar malo za lase privlečena, obtoženec jo vztrajno označuje kot politično motivirano. Če bo spoznan za krivega, mu grozijo do štiri leta zapora, Švedska pa bi ga lahko izročila ZDA. Obtožnica v Združenih državah bi temeljila na vohunjenju in izključena nista niti prestajanje kazni v Guantanamu niti smrtna kazen.

“Ne vohun, sem znanstveni novinar!”

Juliana mediji označujejo za direktorja ali ustanovitelja spletnega portala, kar sam vztrajno zanika. “Sem glavni urednik WikiLeaksa,” poudarja in pravi, da je človek, ki da končno zeleno luč za dokumente, ki so potem objavljeni. O svojem delu govori kot o novem tipu novinarstva – znanstvenem novinarstvu. Šlo naj bi za to, da mediji z medsebojnim sodelovanjem objavijo novice oziroma zgodbe, pišejo v reviji Spiegel. “Bralec zgodbo prebere, potem pa gre lahko na splet, si ogleda izvorne dokumente, na katerih zgodba temelji, in si sam ustvari mnenje o njeni verodostojnosti,” pojasnjuje Assange.

Oboževan in osovražen

Verjetno v zadnjih letih noben posameznik ni dvignil toliko prahu kot Avstralec Julian Assange, ko je objavil na tisoče tajnih diplomatskih dokumentov, s čimer je razkuril predvsem osramočene ZDA, ki sicer navadno na ves glas zagovarjajo svobodo govora. Nekako je združil republikance in demokrate – oboji ga obtožujejo “high-tech” terorizma. Političarka in možna predsedniška kandidatka na prihodnjih ameriških volitvah Sarah Palin ga je primerjala celo z Osamo bin Ladnom, češ da bi ga morali preganjati enako kot snovalce napada na newyorški WTC 11. septembra 2001, eden od njenih republikanskih kolegov pa zanj predlaga celo smrtno kazen. Tudi druga stran je razjarjena; zunanja ministrica Hillary Clinton je WikiLeaks obtožila napada na ameriške zunanjepolitične interese, drugi mu očitajo, da je na kocko postavil njihovo nacionalno varnost in varnost vojakov, ki služijo po svetu.

Po drugi strani pa ima tudi številne privržence po vsem svetu, prav tako v ZDA. Ne nazadnje sta Assangeu za pogum in prispevek k demokraciji in svobodi tiska čestitala celo brazilski in tudi ruski predsednik.

Finančno šikaniranje

Decembra so sodelovanje z WikiLeaksom nenadoma pretrgali Visa , Mastercard in Paypal , s čimer naj bi platformo finančno osušili, saj so ji s tem tako rekoč onemogočili prejemanje donacij za njeno delovanje. Kot razlog za odstop od poslovanja so nekatera podjetja navedla “ilegalno dejavnost”. Kar je neverjetno glede na to, da celo politično krilo desnoradikalnega kukluksklana še vedno lahko prejema prispevke prek podjetja Mastercard, je nagajanje komentiral ameriški profesor novinarstva Jeff Jarvis.

Assange trdi, da so WikiLeaksu s tem povzročili ogromno škodo, saj da so na vrhuncu objavljanja dokumentov prejeli tudi do sto tisoč evrov donacij na dan, ostalo naj bi jim še približno pol milijona funtov, kar naj bi zadoščalo za polletno delovanje portala. Assange v zvezi s tem v intervjuju za britanski časopis Guardian opozarja, da gre pri tem za obliko ekonomske cenzure, povsem zunaj ustavnih okvirov, ko politika neposredno vpliva na ravnanje multinacionalk, čemur se niso izognile niti švicarske banke.

WikiLeaks je bil ustanovljen leta 2006. Kmalu so na portalu objavili dokumente z dokazi o zunajsodnih pobojih v Keniji, poročila o odlaganju strupenih odpadkov v Slonokoščeni obali in dogajanju v Guantanamu, priročnike scientološke sekte ter med drugim tudi posnetek sramotnega zračnega napada ameriške vojske na iraške civiliste. Objave so Assangeu prinesle nekaj nagrad in priznanj za osebnost leta.

“Bolj je neka organizacija nedostopna ali nepravična, več strahu in paranoje ustvari pri njenem vodstvu uhajanje informacij. Ker nepravični sistemi sami po sebi ustvarjajo nasprotnike in so le redko uspešni, jih množično curljanje informacij naredi zelo ranljive v razmerju do tistih, ki jih želijo zamenjati za bolj odprte oblike vladanja,” je Assange takrat na svojem blogu zapisal v svojem nekoliko napihnjenem slogu. Rad tudi pove, da je WikiLeaks objavil več zaupnih dokumentov kot celoten svetovni tisk skupaj, kar da je pravzaprav sramotno. Pravi, da s tem ne želi poudarjati svojih zaslug, temveč bolj opozoriti na nevarne razmere v drugih medijih.

Že od otroštva nenehno na poti

Assange, ki bo letos dopolnil 40 let, je bil menda zelo oster otrok, ki je imel izrazit občutek za dobro in zlo. Vedno je branil zatirane in se razjezil, če se je kdo spravljal na druge, se spominja njegov očim. Mama se je po ločitvi od njega vnovič poročila, se ločila, potem pa se skupaj s sinovoma selila po Avstraliji zaradi težav s skrbništvom. Do njegovega 14. leta so se preselili vsaj 30-krat, zamenjal je številne šole, se lotil tudi študija, ki pa ga nikoli ni končal. Prav tako je tako rekoč brez stalnega bivališča in nenehno potuje po svetu.

Kot 16-letnik se je začel ukvarjati s hekerstvom in se zaradi tega kmalu znašel na sodišču. Ker pa so bili njegovi vdori neškodljivi in ker je sodnik upošteval njegovo uničeno otroštvo, jo je odnesel le z razmeroma nizko denarno kaznijo. Hekerska pravila, ki jih je zapisal in jim sledil, so namreč prepovedovala poškodovanje in rušenje računalniških sistemov ter spreminjanje informacij, zapovedovala pa so posredovanje odkritega naprej.

Assange je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja računalniško precej dejaven pri ustvarjanju in razvoju novih programov in tudi na področju internetnih tehnologij. A ne mara, da ga označujejo kot hekerja, saj da je to obdobje že davno mimo, čeprav je na svoje začetke ponosen. Prepričan je namreč, da mu želijo nasprotniki hekerstvo prilepiti predvsem zato, ker to ne uživa nobene pravne zaščite. Po drugi strani pa mu odrekajo naziv publicista in novinarja, saj se, po njegovem mnenju, nekatere velike medijske hiše bojijo omejevanja in preiskav, če bi v svoje delo vključile dejavnost, ki jo izvaja WikiLeaks.

Avtorica: Stela Mihajlovič

http://www.finance.si/310914/Mo%BE-ki-je-osramotil-svetovne-supersile/rss

Be Sociable, Share!