Slovenian
london – Na knjižne police v četrtek prihajajo spomini ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, čeprav brez njegove odobritve, so danes sporočili iz založniške hiše Canongate. Knjiga z naslovom “Neavtorizirana avtobiografija” naj bi vključevala tudi njegove prve neposredne komentarje obtožb glede posilstva na Švedskem, navajajo tuje tiskovne agencije.
Kot so pojasnili pri Canongateu, gre za prvi osnutek avtobiografije, ki jim ga je Assange izročil 11. marca in za kar so mu plačali zajetno vsoto denarja. Junija si je Assange sicer premislil in skušal pogodbo prekiniti, vendar pa se s tem pri založniški hiši niso strinjali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Assange naj bi honorar, ki ga je prejel za svoje spomine, namenil odvetnikom za obrambo pred poskusom izročitve Švedski zaradi obtožb o posilstvu dveh žensk. Ker honorarja ni mogel vrniti, so se pri Canongateu odločili, da nadaljujejo z izdajo knjige.
Avtobiografija Assangea je nastala v okviru več kot 50 ur intervjujev v prijateljevi hiši na vzhodu Anglije, kjer v hišnem zaporu čaka na odločitev sodišča glede zahteve po izročitvi. Ko je končno prebral prvi osnutek, ki je bil sicer že poslan založnikom, pa se je zgrozil in menil, da “gre zgolj za prostitucijo”.
“A s tem se ne strinjamo. Verjamemo, da razkriva ozadje tako človeka kot njegovih dejanj in poudarja njegovo predanost resnici,” so še pojasnili pri Canongateu, ki ima sedež v Edinburghu na Škotskem.
Prve izvlečke iz knjige naj bi v četrtek začel objavljati tudi britanski dnevnik The Independent. Kot so napovedali pri časniku, je eno od poglavij posvečeno razlagi Assangeove plati glede obtožb na Švedskem. To bi bili njegovi prvi neposredni komentarji glede tega vprašanja, še navaja AFP.
Spletna stran WikiLeaks je v sredo objavila šifriran dokument, katerega vsebina za zdaj ostaja skrivnost.
WikiLeaks njegove vsebine ni želel razkriti, prav tako pa ga ni mogoče odpreti brez ključa za dešifriranje. Tega bo WikiLeaks objavil “ob primernem trenutku”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Objavo skrivnostnega dokumenta, ki obsega 571 megabitov, je WikiLeaks predtem napovedal prek družabnega omrežja Twitter, kjer so zapisali, da bodo kmalu objavili “pomembno obvestilo”.
Objava skrivnostnega dokumenta sodi v okvir objave novega svežnja več kot 130.000 ameriških diplomatskih depeš, ki jih je WikiLeaks začel objavljati minuli teden.
Tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta Victoria Nuland je, ne da bi potrdila avtentičnost zadnjih objavljenih dokumentov, dejala, da ZDA “ostro obsojajo vsakršno nezakonito objavljanje zaupnih informacij”, še poroča AFP.
Wikileaks je novembra lani začel objavljati na tisoče od skupno 250.000 tajnih depeš ameriškega State Departmenta, vendar jih je vse do pred dnevi objavil v manjšem številu. Tokrat jih je objavil več kot 130.000. Te se med drugim nanašajo na razmere v Iraku in Afganistanu, pa tudi na Libijo. Številne se nanašajo tudi na dvostranske odnose med Slovenijo in Hrvaško.
http://www.demokracija.si/tujina/politika/7896-wikileaks-objavil-skrivnosten-ifriran-dokument
Vojna, ki jo bijeta Wikileaks in Julian Assange, trenutno poleg visokih finančnih vložkov potrebuje tudi zgodbo, ki jo bodo razumeli vsi. Knjiga Guardianovih piscev skuša ponuditi prav to.
Vojna za svobodo informacij, kot sta jo poimenovala avtorja, se namesto na peščenih bojiščih, ki smo jih bili vajeni s posnetkov v poročilih, dogaja v očem težko predstavljivem prostoru mednarodnega spleta, internih mrež in računalnikov. Da bi lahko razumeli, kako so veliki svetovni časopisi Guardian, New York Times, Spiegel, El Pais in La Monde lani lahko objavljali zaupne depeše, je treba pogledati, kdo so bili ljudje, ki so verjeli v javni interes objavljanja tajnih informacij, za katere bi ZDA tudi ubijale, le da bi te ostale skrite.
Knjiga Davida Leigha in Luke Hardinga skuša osvetliti ozadje glavnih akterjev, Bradleyja Manninga in Juliana Assangea, hkrati pa povedati zgodbo o dogodkih, ki so vodili do tega, da Assange danes, po nekaj objavljenih depešah, v angleškem dvorcu čaka na zaslišanje, ki bo 12. julija. Assange se je namreč med razkrivanjem tajnih informacij o mednarodni politiki celemu svetu sam ujel v spolni škandal, ki bi ga lahko stal nekaj let prostosti. A kot pišeta avtorja knjige, ni nobenih dokazov, da bi bil škandal del zarote, o kateri je Assange tako rad govoril v medijih. Obtožbe s posilstvom si je sodeč po knjigi prislužil čisto sam.
Prav zaradi opisov Assangea, kjer se avtorja nista zadrževala pri tem, da bi ga opisala kot nezanesljivega, pretirano samozavestnega in v prisotnosti žensk podivjanega genija, knjiga vsaj v očeh bralca pridobiva na kredibilnosti. Jasno je namreč, da je Assange poleg vojaka Manninga, ki so ga zaradi kraje informacij sprva mučili v kuvajtskem vojaškem zaporu, aprila pa so ga po pozivih organizacije Amnesty International premestili v Kansas, junak vojne, ki še zdaleč ni dobljena. Prav zato bi si mislili, da bodo opisi podvrženi nekritičnemu čaščenju sivolasega Avstralca, a kot rečeno je Assange poseben v več pogledih besede.
Kurz nachdem die Kellner den Wolfsbarsch gebracht haben, ist der Moment dann doch da. Plötzlich steht die Frage in der Luft, was in Schweden wirklich passiert ist. Acht Augenpaare richten sich auf Julian Assange, Slavoj Žižek zupft an seinem T-Shirt. Kann man das, ihn jetzt fragen?
Wir sind zu zehnt bei diesem Mittagessen in London, an einem geheimen Ort, in einem Hotel im Osten der Stadt. Acht Menschen sind von überallher angereist und haben viel Geld bezahlt, um mit zwei anderen Menschen essen zu dürfen.
Der eine dieser beiden anderen ist Julian Assange, der WikiLeaks-Gründer, Informationsaktivist, der sich seit fast einem Jahr einem Strafverfahren wegen Vergewaltigung in minderschwerem Fall und sexueller Belästigung entzieht, eine Art gefallener Engel. Der andere ist der slowenische Popstar-Philosoph Slavoj Žižek, Lacan-Jünger, Hegelianer und Marxist, seine Vorträge über Philosophie, Pop und Politik, überall auf der Welt, feiert er wie Rockkonzerte.
Beide sind auf sehr unterschiedliche Art Stars des linken intellektuellen Establishments. Der eine, weil er der Welt Informationen gibt, der andere, weil er Sinn stiftet. Diese beiden Männer haben sich gemeinsam auf Ebay versteigern lassen. Zumindest für ein Mittagessen. Ein Problem könnte sein, dass der eine, Assange, nur redet, wenn es sein muss, und der andere, Žižek, berühmt dafür ist, kaum eine Sekunde schweigen zu können.
Ich habe für dieses Mittagessen etwa 1600 Euro bezahlt. Vier Tage zuvor hatte ich es ersteigert: 1600 Euro, um mit einem per Haftbefehl gesuchten Computernerd und einem dauerredenden Philosophen Mittag zu essen.
Ich will in Hamburg auf Kampnagel ein Stück inszenieren über Supernerds, weil ich glaube, dass die Supernerds unsere Welt verändern und ihnen die Zukunft gehört.
Der Supernerd ist die Steigerung des Nerds. Ein Nerd ist ein Sonderling, dessen soziale Inkompetenz durch seine Intelligenz, sein Fachwissen, meistens seine Computerfähigkeiten, nicht ausgeglichen wird. Ein Supernerd hingegen ist genauso ein Sonderling und Fachidiot, aber er bringt es zu Starruhm. Anders als der Nerd hat der Supernerd Zugriff auf Frauen, was sowohl Assange als auch Žižek eindrucksvoll bewiesen haben (Žižek war bis vor ein paar Jahren mit einem argentinischen Unterwäsche-Model zusammen).
Ich hatte schon mehrmals versucht, mit Assange in Kontakt zu treten, erfolglos. Erst spät erfuhr ich von dieser Ebay-Auktion. Die erste Runde hatte ich verpasst, bei der zweiten schlug ich zu: Ich bekam den letzten der acht Plätze am Tisch.
Pogovor Slavoja Žižka in Juliana Assangea
“Ti ne le da kršiš pravila, ampak spreminjaš prav pravila, ki jih mi kršimo,” je Slavoj Žižek dejal ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu.
Svetovno znani slovenski filozof in Assange sta se v Londonu pogovarjala o etiki in filozofiji delovanja spletne strani WikiLeaks ter o njenem vplivu na dogajanja po svetu. Pogovor je vodila Amy Goodman, večkrat nagrajena preiskovalna novinarka in voditeljica oddaje Democracy now!, ki jo prenaša več kot 900 javnih televizij in radijskih postaj po vsem svetu, dostopna pa je tudi prek spleta.
“Kar nas zbližuje kot civilizacijo, je celota našega znanja,” je dejal Assange, ko je razlagal svoje motive za ustanovitev WikiLeaksa. Spletna stran je dvignila veliko prahu z objavo zaupnih podatkov, ki so razkrili ozadje vojn v Iraku in Afganistanu ter številne diplomatske depeše, ki so pretresle diplomatski svet.
“Kaj so šele tisti, ki pravijo, da si terorist”
“Cenzuro moramo vedno razumeti kot nekaj slabega. WikiLeaks nas je porinil do točke, ko se ne moremo več pretvarjati, da ne vemo. Tudi če ignorirate WikiLeaks, je ta spremenil polje. Nihče se ne more pretvarjati, da se WikiLeaks ni zgodil,” je dejal Žižek. “Ti si terorist, ampak če si terorist, moj Bog, kaj so šele tisti, ki pravijo, da si terorist,” pa je slovenski filozof dejal o Assangeu, ki so ga številni zaradi izdaje zaupnih dokumentov v javnost označili za terorista.
“Manning si zasluži Nobelovo nagrado”
Assange je Bradleyja Manninga, ki naj bi WikiLeaksu predal dokumente, označil za “zelo moralno osebo“. Žižek je dodal, da si Manning zasluži Nobelovo nagrado za mir. “Če si kdor koli zasluži Nobelovo nagrado za mir, je to Bradley Manning,” je dejal Žižek o ameriškem vojaku, ki je zaradi svojih (domnevnih) dejanj v zaporu.
O ljudski vstaji v Egiptu, zaradi katere je moral oblast po treh desetletjih zapustiti egiptovski predsednik Hosni Mubarak, je Assange dejal, da je bil trg Tahrir, ki je postal središče zbiranja protestnikov, pomemben, ker so ljudje lahko videli, da imajo številni drugi podobne poglede, medtem ko so mediji vedno namigovali, da so manjšina.
LONDON - Pri Guardianu so prišli do informacije, da je pogodba o nastanku knjige spominov Juliana Assangea propadla, saj ustanovitelj spletne strani WikiLeaks ni bil zadovoljen s potekom dogajanja.
Julian Assange je decembra lani z založniškima podjetjema Canongate s Škotske in Alfred A Knopf z ZDA podpisal milijon funtov vredno pogodbo o nastanku njegovih spominov, pravice za prevode in prodajo pa so v roku nekaj dni prodali 35 državam, poroča Guardian.
Takrat je Assange še upal, da bo knjiga postala “eden združevalnih dokumentov naše generacije”, a je že decembra dodal, da je celotna pogodba kritična do pomoči glede financiranja odvetnikov, ki se še vedno upirajo njegovi izročitvi Švedski, kjer ga čakajo obtožbe za posilstvo in spolni napad.
Po virih iz založništva pa so pogodbo (vsaj v izvirni obliki) razveljavili, saj Assange ni več želel napisati takšne knjige spominov, o kakršni so se pogovarjali vse od začetka pogajanj. Založnikom naj bi povedal, da bi lahko knjiga, ki bi jo zanj napisal pisatelj Andrew O’Hagan, ponudila novo orožje ameriškim tožilcem, ki zahtevajo Assangevo izročitev ZDA.
Predstavnica Canongata je sporočila, da založnik o knjigi ne bo govoril, dokler ne bo “pripravljen na to”, vsaj do konca prihodnjega tedna pa v zvezi s tem ne bo podane nobene izjave. Avstralec se bo prihodnji teden pojavil na vrhovnem sodišču v Londonu, kjer se bo pritožil na februarsko razsodbo, ki je odobrila izročitev na Švedsko.
Dodala pa je, da je pogodba z Assangem “še vedno zelo živa”, saj je več kot 35 založnikov po vsem svetu še vedno pripravljenih objaviti knjigo. Assange se na vse skupaj še ni odzval.
Ustanovitelj WikiLeaksa in slovenski filozof bosta premišljevala o delovanju in vplivu največje baze zaupnih podatkov.
London – S spletne strani WikiLeaks so lani pricurljali trije najbolj obsežni paketi zaupnih podatkov v zgodovini: dokumenti so razkrivali zaodrje vojne v Iraku, Afganistanu in diplomatske depeše. Od takrat se je svet nedvomno spremenil.
Objave so k odstopu neposredno prisilile številne veleposlanike, vlada Velike Britanije pa je zaradi njih zahtevala natančen pregled varnosti informacijskega sistema. Sočasno so se prebivalci Bližnjega vzhoda in na severu Afrike zbudili v arabsko pomlad. Mnogi verjamejo, da so proteste v tem delu sveta zanetili ravno razkriti dokumenti.
Frontline je zato spodbudil »dva vodilna svetovna misleca«, Juliana Assangea in Slavoja Žižka, k pogovoru o etiki in filozofiji delovanja spletne strani. Premišljevala bosta o njenem vplivu na politične premike v svetu in ugotavljala, kakšen odmev bi lahko imela v prihodnje. Gotovo se bosta dotaknila tudi drugih tem, ki pestijo naš čas.
Pogovor bo v londonski dvorani Troxy vodila Amy Goodman, večkrat nagrajena preiskovalna novinarka in voditeljica oddaje Democracy now!, ki jo predvajajo na spletu in več kot 900 javnih televizijskih in radijskih postajah po svetu.
Julian Asange in Slavoj Žižek; 2. julija skupaj o vplivu WikiLeaksa
Kontroverznemu sivolascu, soustanovitelju spletnega portala WikiLeaks, je večina precej naklonjena, hkrati pa mu kup politikov privošči smrt; že kot otrok je bil menda zelo oster in je imel izrazit občutek za dobro in zlo.
Tudi če bi Julian Assange v prihodnjih mesecih utonil v pozabo – kar sicer ni prav verjetno -, bo znova oživel na filmskem platnu. Sloviti hollywoodski režiser Steven Spielberg je namreč pred kratkim odkupil pravice iz knjige, ki razkriva zgodbo o soustanovitelju WikiLeaksa do leta 2006, ko je bil ta razvpiti spletni portal ustanovljen. Film naj bi bil mešanica političnega in vohunskega trilerja. Ta hip pa se Assange nič kaj filmsko bode s švedskimi oblastmi v zvezi z obtožbami o domnevni spolni zlorabi dveh švedskih državljank in čaka na odločitev britanskega sodišča v zvezi z izgonom, ki ga je to že odobrilo, Assange pa se je na to pritožil.
zvezi z izgonom, ki ga je to že odobrilo, Assange pa se je na to pritožil.
 |
V primerjavi z gonjo, ki so jo zlasti ameriški politiki zagnali proti Assangeu, se zdi obtožba o zlorabi kar malo za lase privlečena, obtoženec jo vztrajno označuje kot politično motivirano. Če bo spoznan za krivega, mu grozijo do štiri leta zapora, Švedska pa bi ga lahko izročila ZDA. Obtožnica v Združenih državah bi temeljila na vohunjenju in izključena nista niti prestajanje kazni v Guantanamu niti smrtna kazen.
“Ne vohun, sem znanstveni novinar!”
Juliana mediji označujejo za direktorja ali ustanovitelja spletnega portala, kar sam vztrajno zanika. “Sem glavni urednik WikiLeaksa,” poudarja in pravi, da je človek, ki da končno zeleno luč za dokumente, ki so potem objavljeni. O svojem delu govori kot o novem tipu novinarstva – znanstvenem novinarstvu. Šlo naj bi za to, da mediji z medsebojnim sodelovanjem objavijo novice oziroma zgodbe, pišejo v reviji Spiegel. “Bralec zgodbo prebere, potem pa gre lahko na splet, si ogleda izvorne dokumente, na katerih zgodba temelji, in si sam ustvari mnenje o njeni verodostojnosti,” pojasnjuje Assange.
London – Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je za časopis Times Now razkril, da mu nekdo ponuja dogovor, da bo v zameno za ekskluzivne podatke o švicarskih bankah in njihovih seznamih lastnikov računov izpuščen švicarski bankir Rudolf Elmer, ki je januarja letos Assangeu na tiskovni konferenci predal dva diska s podatki o lastnikih računov, odprtih pri švicarskih bankah.
Švicarska banka ima talca, je povedal Assange, in nadaljeval, da je WikiLeaks dobil posredno ponudbo, da bo v zameno za vrnitev podatkov bankam izpuščen bankir Rudolf Elmer. Objavo skrivnosti švicarskih bank težko pričakuje ves svet, ogromno ljudi pa tudi verjame, da bi lahko to bil največji korak doslej pri borbi proti globalni korupciji.
17. januarja 2011 je na tiskovni konferenci švicarski bankir Rudolf Elmer Julianu Assangu pred novinarji predal dva diska podatkov in mu dejal, da švicarski sistem deluje točno tako, kot predvideva sam Assange – škoduje skupnosti. Od takrat ljudje po vsem svetu čakajo na objavo teh podatkov, saj imajo ti po prepričanju mnogih moč, da popravijo eno največjih lukenj v našem sistemu.
Assange je uredniku časopisa Times Now Arnabu Goswamiju v zvezi s tem povedal, da se navadno pri WikiLeaksu srečujejo le z anonimnimi viri. “Elmer in njegovi pravni strokovnjaki so imeli svoje razloge, ki jih sam ne razumem, da so se odločili imeti javno novinarsko konferenco. Ko se je Elmer vrnil v Švico, so ga nemudoma strpali v zapor. Medtem ko se odvija preiskava, je Elmer še vedno tam.”
“Zaenkrat ga, kolikor vem, niso še ničesar obtožili. Enostavno v zaporu je, dokler poteka preiskava. Imeli smo posredno ponudbo s tretje strani, ki nam je sporočila, da bodo storili vse, da bo Elmer prišel v zapora, če vrnem podatke. Tako sam ne morem govoriti o tej tematiki, kar je posledica dejstva, da imajo švicarske banke talca,” je še dodal Assange.
http://www.times.si/svet/assange-podatkov-o-racunih-svicarskih-bank-ne-moremo-objaviti-saj-imajo-banke-talca–NONE-bebfac82c1.html
London – Ustanovitelja spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea naj bi pred več kot sedmimi meseci opozorili, da ga preiskujejo avstralske obveščevalne službe. Avstralski ministri so včeraj sicer zanikali, da bi vedeli za sodelovanje med avstralskimi obveščevalci in ameriško vlado, a viri z WikiLeaksa so povedali, da je Assangea 11. avgusta lani v sporočilu opozoril avstralski obveščevalni uradnik.
Viri z WikiLeaksa so povedali, da so jih opozorili, da so avstralske obveščevalne službe posredovale podatke o Assangeu in drugih, ki so povezani z WikiLeaksom, ameriškim oblastem. Avstralski obveščevalec pa naj bi tudi Assangea posvaril, da lahko postane tarča “umazanih prijemov“; tudi poskusov, da se ga vplete v spolne škandale.
Sporočilo naj bi bilo poslano v spletni nabiralnik WikiLeaksa na dan, ko je Assange letel v Stockholm, kjer je imel predavanje o svobodi tiska. Le devet dni kasneje, 20. avgusta, so v Švedskem časopisu objavili, da si švedska policija želi zaslišati Assangea zaradi spolnega napada na dve ženski. Assange je na WikiLeaksovi Twitter strani nemudoma objavil: “Opozorili so nas o ‘umazanih prijemih’. Sedaj imamo prvega.“
Kasneje, 23. avgusta, je Assange v telefonskem pogovoru za Al Jazeero povedal: “11. (avgusta po. p.) nas je avstralska obveščevalna služba opozorila, da lahko računamo s takšnimi rečmi.“
Assange se je pritožil na odločitev britanskega sodišča, da ga izroči Švedski, kjer bo zaslišan v zvezi z domnevnim spolnim napadom. Z odvetnikom sta se sicer že distancirala od trditev, da so obtožbe plod zarote, ki so jo izpeljale tuje obveščevalne službe.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042431525
Preiskovalka, ki je zaslišala Švedinji, ki ustanovitelja spletnega portala WikiLeaks Juliana Assanga obtožujeta spolnega napada, je po poročanju švedskega časnika Expressen menda dobra prijateljica ene izmed tožnic.
Na osnovi njenega zaslišanja je tožilka Maria Häljebo Kjellstrand izdala nalog za Assangovo aretacijo, kar pa je višje tožilstvo zavrnilo. Claes Borgstrom, odvetnik, ki zastopa obe ženski, se je na to odločitev pritožil, nakar je tožilka Marianne Ny primer obnovila. Švedske oblasti Assanga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga želijo le zaslišati v zvezi z domnevnima spolnima napadoma na dve ženski – gospodično A, ki trdi, da Assange kljub njeni izrecni želji med spolnim odnosom ni uporabil kondoma; in gospodično B, ki trdi, da je imel Assange z njo spolne odnose medtem, ko je spala.
Britanska policija je ustanovitelja WikiLeaksa na podlagi švedskega zapornega naloga aretirala sedmega decembra lani. Assange je nemudoma napovedal, da se bo boril proti izročitvi. Po devetih dneh, ki jih je preživel za zapahi, je britansko sodišče Assanga izpustilo na prostost – sicer šele potem, ko je plačal varščino v višini 370.000 funtov -, a mu ob tem naročilo, da mora ves čas nositi elektronsko sledilno napravo, da se mora vsak dan javiti na lokalni policijski postaji, in da med pogojnim izpustom ne sme zapustiti razkošne vile v vzhodnem delu Anglije. Britansko sodišče se je 24. februarja odločilo, da bodo Assanga le izročili Švedski, na kar se je ustanovitelj WikiLeaksa že pritožil.
Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange se je pritožil na odločitev londonskega sodišča, ki je pred tednom dni razsodilo, da lahko Velika Britanija Assangea izroči Švedski. Tam ga želijo zaslišati zaradi suma spolnega napada na dve ženski.
Assange sicer vztrajno zanika obtožbe spolnega napada na Švedskem avgusta lani in se bori proti poskusu, da bi ga Velika Britanija izročila Švedski, ki ga želi zaslišati v zvezi z omenjenim primerom. Hkrati trdi, da so obtožbe izmišljene in da je do njih prišlo zgolj zato, da bi ga kasneje zaradi objav zaupnih diplomatskih depeš State Departmenta na WikiLeaksu izročili ZDA.
Assange, ki ima avstralsko državljanstvo, se je 7. decembra lani predal policiji v Londonu, ki ga je na podlagi švedskih obtožb aretirala, vendar je bil po plačilu 240.000 funtov varščine izpuščen na prostost, od takrat pa prebiva v Angliji.
Sodnik Howard Riddle je drugega za drugim zavrnil vse razloge, ki jih je proti Assangovi izročitvi švedskim oblastem med tridnevnim zaslišanjem na začetku meseca navedla obramba. Assangovi zagovorniki so takrat namreč zagovarjali stališče, da švedsko tožilstvo nima prave osnove za izdajo evropskega naloga za aretacijo, saj obtožbe zoper ustanovitelja WikiLeaksa tega ne upravičujejo. Hkrati so trdili, da njihova stranka na Švedskem ne bo deležna pravičnega sojenja, saj bo to potekalo za zaprtimi vrati. Opozorili so tudi, da bi švedske oblasti Assanga lahko izročile Združenim državam Amerike, kjer bi mu lahko grozila tudi smrtna kazen.
Assangeova mati Christine je razsodbo londonskega sodišča označila za »politično in pravno skupinsko posilstvo«. Kot je dejala, je njen sin dokazal, da svet nujno potrebuje spletne strani kot je WikiLeaks. »Kot mati se bojim zanj, a svet bi se moral bati za demokracijo. Zahod poskuša utišati nekoga, ki govori resnico. Za dosego tega cilja bo kršil vsa pravna določila,« je povedala. Read the rest of this entry »
Slo-Tech – Največja banka v ZDA, Bank of America, se trese pred Wikileaks. Ta je decembra napovedala, da bo v kratkem na plano izdala informacije o resnih nepravilnostih v eni izmed večjih ameriških bank. V trudu čim bolje obvladati morebitno krizno situacijo, ki bi lahko nastala, je Bank of America proaktivno najela odvetniško pisarno Hunton & Williams za pravno svetovanje. Pri Hunton & Williams so se za potencialne rešitve problemov obrnili na tri IT podjetja, ki so že sodelovala z državnimi organi ZDA: HBGary Federal, Palantir Technologies in Berico Technologies.
O HBGary Federal je že bilo govora na Slo-Techu, izvršni direktor tega podjetja, varnostni strokovnjak Aaron Barr je zatrdil, da se je s pomočjo družabnih omrežij in infiltracije v družabni krog Anonymous dokopal do pravih identitet ključnih članov skupine Anonymous, ki je decembra s protinapadi stopila v bran Wikileaks. A s tem je očitno dregnil v osje gnezdo.
Aretacije, do katerih je prišlo, so po navedbah skupine Anonymous popolnoma napačne. Anonymous so vdrli v sisteme podjetja HBGary Federal in se dlje časa razgledovali naokoli, potem pa šele postane zapleteno. Ukradli so celoten arhiv e-pošte podjetja HBGary Federal, pobrisali varnostne kopije, še posebej pa jo je skupil Aaron Barr. Prevzeli so mu Twitter račun in oddaljeno pobrisali iPhone. Večino e-poštne korespondence podjetja pa so javno objavili.
V njej je nazorno prikazano kako je Aaron Barr verjel, da ima pred seboj trdne dokaze o identiteti aktivistov, kako se je programer skušal distancirati od takega početja ker ve, da Aaronove trditve niso bile znanstveno podprte, pa tudi zaradi morebitnega povračilnega udarca Anonymous. Poleg tega so v prezentaciji, ki so jo IT podjetja družno izdelala za Bank of America, opozorili, da morajo “pritisniti” na Glenna Greenwalda, pravnika in rednega kolumnista na Salon.com, ki je glasen zagovornik Wikileaks. Utemeljevali so, da novinarji ob pritisku raje izberejo kariero kot pa tveganje. Read the rest of this entry »
London – Sodišče v Londonu, ki obravnava zahtevo po izročitvi ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea Švedski zaradi sumov posilstva in spolnega nasilja, je danes odločilo, da bo odločitev o tem sporočilo 24. februarja. V primeru, da bo sodišče odločilo v korist Švedske, se Assange lahko na odločitev pritoži, poročajo tuje tiskovne agencije.
Sodnik londonskega sodišča Howard Riddle je po tridnevni obravnavi, ki se je začela v ponedeljek in na kateri bi morali odločati o tem, ali bodo ugodili zahtevi Švedske, je Assangeu danes sporočil, da naj se ponovno zglasi na sodišču 24. februarja. Takrat naj bi sodnik tudi objavil svojo odločitev, so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali na sodišču.
Assange ima sicer pravico, da se na odločitev o izročitvi Švedski pritoži, kar je 39-letni Avstralec tudi že napovedal. S tem bi se proces lahko zavlekel še za dodatnih nekaj tednov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Assange je na Švedskem osumljen spolnega napada dveh žensk, kar pa vztrajno zanika in se bori proti poskusu, da bi ga Velika Britanija izročila Švedski, ki ga želi zaslišati v zvezi z omenjenim primerom. Obenem trdi, da so obtožbe izmišljene in da je do njih prišlo zgolj zato, da bi ga kasneje zaradi objav zaupnih diplomatskih depeš na WikiLeaksu predali ZDA.
Assangeov britanski odvetnik Geoffrey Robertson pa je bil danes kritičen do izjav švedskega premiera Fredrika Reinfeldta in mu očital, da je s svojimi izjavami zmanjšal možnosti njegovega klienta do poštenega sojenja. Zaradi njih je Assange postal “sovražnik številka ena” na Švedskem in je s svojimi izjavami “v majhni državi ustvaril strupeno ozračje”.
Švedski premier je v torek v odzivu na Assangeove izjave med drugim dejal, da Assange s svojim obnašanjem škodi ugledu Švedske. V zvezi s sojenjem za domnevni spolni napad pa je dejal, da je “žalostno, da se pravice žensk jemlje tako zlahka”.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042423669
